Državni zbor je sprejel vladni predlog rebalansa proračuna za leto 2022.
Državni zbor je sprejel vladni predlog rebalansa proračuna za leto 2022. Priprava rebalansa je bila nujna, saj je bil med slabo dediščino vlade Janeza Janše tudi neuravnotežen proračun. Izkazalo se je namreč, da je Janševa ekipa finančno podcenila predvsem ukrepe v povezavi z epidemijo covida-19 oziroma je te ukrepe sprejemala po potrditvi letošnjega proračuna. S tem je proračun obremenila z več kot eno milijardo evrov dodatnih obveznosti in znižanih virov, v proračunu pa je za nepredvidene namene predvidela le okoli 330 milijonov evrov.
V Gibanju Svoboda smo prepričani, da je sprejeti rebalans pravi odgovor na zahtevne in negotove okoliščine energetske krize in draginje. Nekaterim resorjem rebalans prinaša več sredstev, kot jih je predvidenih v proračunu, nekaterim, ki so ocenili, da vseh predvidenih sredstev ne bodo mogli porabiti, pa manj. Pri tem velja poudariti, da noben resor ne bo dobil manj sredstev, kot jih potrebuje za izvedbo načrtovanih aktivnosti, ki jih bo udejanjil v letošnjem letu.
Sicer rebalans načrtuje prihodke v višini 12,54 milijarde evrov, kar je za okoli eno milijardo evrov več kot v novembra lani sprejetih spremembah letošnjega proračuna. Odhodki pa so načrtovani v višini 14,58 milijarde evrov, kar je za dobrih 600 milijonov evrov več kot v proračunu. V bilanci prihodkov in odhodkov je tako načrtovan primanjkljaj v višini 2,04 milijarde evrov. Torej se primanjkljaj s 4,4 odstotka bruto domačega proizvoda, kot ga predvideva proračun, z rebalansom znižuje na 3,6 odstotka BDP.
Vladni rebalans je optimističen, razvojen, socialen, trajnosten in usmerjen v prihodnost.
Prinaša več denarja kot doslej, pa čeprav smo v kriznem času, viri, ki jih predvideva za razvojne in druge politike, so realni in dosegljivi. Slovenija bo imela v naslednjih letih na voljo daleč največ evropskih sredstev doslej. Če bo ravnala odgovorno, bo lahko z njimi zapolnila marsikatero finančno in drugačno vrzel, ki se je pojavila v zadnjih dveh letih. Tako z letošnjim rebalansom kot tudi s proračunoma za leti 2023 in 2024 je pričakovati večje in bolj učinkovite investicije na doslej podhranjenih področjih, kot sta na primer zdravstvo in varstvo starejših.
Med prednostnimi nalogami proračunske politike zdajšnje vlade in koalicije so tudi investicije na področjih sociale, pokojnin, šolstva, znanosti, okolja in energetike, ter investicije, ki bodo spodbudile gospodarsko rast, da bi bilo okrevanje po energetski in covidni krizi čim bolj uspešno.
