Predsednik vlade dr. Robert Golob v oddajah Odmevi in 24ur zvečer o pomoči ljudem po novem interventnem zakonu, prvi uradni oceni škode po poplavah, ter o obdavčitvi premoženja bank.

Zdaj je čas, da najprej prisluhnemo ljudem, ki so izgubili vse

»Pomoč je urejena na več načinov. Prva, hitra finančna pomoč je tista, ki jo delimo skupaj s Karitas in Rdečim križem. Zelo pomembno je, da ljudje prijavijo škodo in so takoj vsi, ne glede na socialni status, upravičeni do od petsto pa do tri tisoč evrov hitre finančne pomoči, odvisno od škode. To je prvi paket, ki se danes že izvaja. Prva nakazila, so ta teden že na računih oziroma bodo v naslednjih dneh,« pojasnjuje predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je bil včeraj gost oddajah 24ur zvečer in Odmevi. 

Po novem interventnem zakonu, ki velja od ponedeljka dalje, so ljudje nato upravičeni tudi do izredne solidarnostne pomoči: »Če gre recimo za štiričlansko družino, je ta upravičena do izredne solidarnostne pomoči v višini do 11.600 evrov. Spet ne glede na socialni status.« Premier dodaja, da bodo ljudje v primeru hujše škode deležni individualne pomoči in obravnave svetovalcev iz tehničnih pisarn, ki se vzpostavljajo na terenu. Gre za ekipe pravnikov, finančnikov in socialnih delavcev, ki bodo prizadetim nudili svetovanje in pomoč, da ti čim prej zaživijo kolikor toliko normalno.   

Za pomoč se lahko ljudje obrnejo na klicni center na številki 114 

»Zato, ker vidimo, da je v nekaterih občinah, predvsem manjših, precej zmede,, želimo dati ljudem možnost, da se, če imajo kakršnokoli vprašanje, dilemo, tudi strah, obrnejo neposredno na številko 114. To je podobno kot 112, 113. To je številka v krizi, v tem primeru v primeru katastrofe, poplav,« pojasnjuje predsednik vlade. V klicnih centrih bodo ljudje dobili informacije tako glede psihosocialne pomoči kot tudi tega, katere obrazce je treba izpolniti, da dobijo povračilo, ter do česa vse so upravičeni. Klicni center bo začel delovati v sredo in bo na voljo vsak delovnik med 8. in 16. uro, oziroma ob sobotah med 8. in 13. uro. 

Prva uradna ocena škode znana v naslednjih dneh

»Objava uradnih izračunov škode je odvisna od občin, ki so odgovorne za popis na terenu. Imele so čas do 1. septembra, a žal te naloge ni izpolnilo  skoraj 70 občin. Zato je bil rok oddaje poročil podaljšan, in sicer do 5. septembra. Do trenutka, ko bodo zbrani prvi podatki, pa lahko razpolagamo le z ugibanji,« je jasen predsednik vlade. 

»Gre za oceno sedmih milijard za obnovo in razvoj. To morda zveni preambiciozno, ampak raje se načrtuje več sredstev in se potem izkaže, da jih je potrebnih manj, kot pa da bi škodo podcenjevali.« Premier je hkrati poudaril, da bo sklad za obnovo, v katerem bodo na enem mestu zbrana vsa sredstva za obnovo države, deloval transparentno in »bo vsak evro, ki bo šel iz državnega sklada za obnovo, javno razkrit. Ne želimo, da bi kdorkoli špekuliral ali pa celo vnaprej razmišljal, da lahko pride do lahkega zaslužka.«

Dogovarjamo se o obdavčitvi bilančne vsote bank

»Šlo bo za dogovor, šlo bo za zakon, ki zadeva obdavčitev po bilančni vsoti oziroma premoženju bank. Najverjetneje bo to zapisano v zakonu o obnovi in razvoju, notri bo obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka,« je obrazložil premier. Pomembno je, da načrtovana obdavčitev ne zamaja finančnega sistema Slovenije in hkrati pomeni pošten prispevek s strani bančnega sektorja za obnovo in razvoj poplavljenih območij, je prepričan predsednik vlade. 

Glede drugih ukrepov, ki so vladi na voljo in bodo prispevali velik del celotne vsote za obnovo in razvoj, je predsednik vlade dodal, da bodo »med 4,7 milijarde kolikor naj bi bilo neposredne škode, in 6,7 milijarde, kolikor naj bi namenili za obnovo in razvoj, dve milijardi iskali v zadolževanju, tudi v obliki dolgoročnih državnih obveznic, če bo to potrebno. Ni pa nujno, ker če se bodo obresti na depozite državljanov še dvigovale, potem bo to tudi zadoščalo in bodo ljudje in njihove varčevalne vloge tudi ustrezno obrestovane.«