Z energetsko krizo in prehransko draginjo se ne sooča samo Slovenija, ampak celotna Evropa in svet, je v državnem zboru v odgovoru na vprašanje vodje poslancev Gibanja Svoboda Boruta Sajovica ...
Z energetsko krizo in prehransko draginjo se ne sooča samo Slovenija, ampak celotna
Evropa in svet, je v državnem zboru v odgovoru na vprašanje vodje poslancev Gibanja
Svoboda Boruta Sajovica opozoril premier dr. Robert Golob. Vlada se je zato po
njegovih besedah takoj po nastopu 1. junija prednostno lotila reševanja pritiska krize in
v prvih 100 dneh že sprejela celovit paket omilitvenih in ciljno usmerjenih ukrepov, v
katerem ni pozabila na noben del družbe.
»Skupaj bomo med energetsko krizo za reševanje ljudi in gospodarstva namenili okoli
pet milijard evrov. Regulirane cene energije, ki smo jih uvedli septembra, želimo izvajati
celotno prihodnje leto,« je poudaril. Dodal je, da so ključni cilji vladnih ukrepov zaščita
in pomoč gospodinjstvom, podpora gospodarstvu in pravična porazdelitev bremen krize
v družbi. Z namenom zagotovitve višje socialne varnosti najranljivejšim skupinam pa je
vlada po njegovih besedah predlagala izplačilo energetskega dodatka za prejemnike
denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter tudi draginjskega otroškega
dodatka.
Premier je napovedal, da so največji ukrepi pripravljeni za prihodnje leto: »Za leto
2023, ko bodo dejansko razmere najhujše, pripravljamo paket – nekateri zakoni so že
sprejeti, nekateri so v pripravi. Njihov obseg bo znašal omenjenih pet milijard evrov. To
vsoto bomo namenili temu, da bo Slovenija skozi to energetsko zimo šla brez velikih
prask. Od tega bo za gospodarstvo odpadlo približno eno milijardo in pol evrov, za
gospodinjstva pa eno milijardo in 200 milijonov.«
Pri tem je posebej izpostavil pomen regulacije cen energentov: »Na ta način želimo
odpraviti pogon za inflacijo od ostalih produktov in izdelkov, in to je prvi cilj. In v
oktobru, ko se bodo ti ukrepi prvič poznali, pričakujem, da bo inflacija začela tudi
počasi padati. Do konca leta pričakujemo, da bo inflacija pod desetimi odstotki, tako kot
smo tudi napovedali. Verjamem, da bomo pri trem med najuspešnejšimi v Evropi. In
nimam težave to na glas povedati.«
»Evropa mora zmanjšati energetsko intenzivnost. Nasloviti moramo učinkovitost
pretoka po omrežjih – odpraviti nacionalne sebičnosti. Treba je reformirati dnevni trg
električne energije in plina, saj cene niso več povezane s proizvodnimi stroški. Tisto,
kar zdaj počnemo v Evropi, je na videz kompleksno, ampak v resnici enostavno.
Nobena država ne more s svojimi lastnimi ukrepi sama reševati te krize, ker kriza je
evropska. Zato moramo istočasno, ko sprejemamo domače ukrepe, spreminjati v celoti
tudi delovanje evropskega energetskega trga,« je še poudaril premier dr. Robert Golob.
Vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda mag. Borut Sajovic pa je v vprašanju
premierju opozoril, da je nova ministrska ekipa nastopila mandat v izjemno zahtevnih
časih. Poleg tega, da je bilo treba v Slovenijo vrniti svobodo ter z drugačno, spoštljivo
politiko do državljank in državljanov obnoviti zaupanje v državo in njene institucije, se
je vlada soočila s tudi s pritiski energetske krize in draginje, je poudaril. Vlada se je po
njegovi oceni takoj in premišljeno lotila dela. Kot je spomnil, je vladna ekipa že 15. dan
po zaprisegi predstavila prve ukrepe zoper energetsko krizo in prehransko draginjo, ter
jih čez poletje nadgrajevala, da bosta jesen in prihajajoča zima čim lažji.
Sajovic je tudi spomnil, da je ugledna revija Foreign Policy objavila daljšo analizo
političnega dogajanja v Evropi, v kateri je kot izjemno redkost ocenila dejstvo, da je imel
slovenski predsednik vlade daljši govor v Bruslju o energetskih problemih celotne
Evrope ter da je govoril tudi v imenu Belgije, Nizozemske in Luksemburga.
