Predstavniki ministrstva za javno upravo na čelu z državnim sekretarjem Juretom Trbičem so na seji parlamentarnega odbora odločno zavrnili zavajajoče informacije o ukinjanju upravnih enot.
Predstavniki ministrstva za javno upravo na čelu z državnim sekretarjem Juretom Trbičem so na seji parlamentarnega odbora odločno zavrnili zavajajoče informacije o ukinjanju upravnih enot. Z njihovo prenovo želijo po sekretarjevih besedah le vzpostaviti takšno organiziranost, ki bo po eni strani povečala dostopnost javnih storitev za prebivalce, podjetnike in druge uporabnike, po drugi strani pa zagotoviti profesionalizacijo javnih uslužbencev. Na ministrstvu tako v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi sledijo cilju kakovostnih, hitrejših in učinkovitih storitev za vse, pa tudi k boljšim pogojem dela za vse uslužbence.
Jure Trbič, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo: »Ničesar ne bomo zapirali, ravno nasprotno. Z reorganizacijo upravnih enot bomo le povečali njihovo dostopnost, kakovost in učinkovitost.«
Sejo odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo so zahtevali v opozicijski SDS, k zahtevi pa so priložili tudi predloge sklepov. Odbor je te predloge zavrnil in izglasoval dva koalicijska sklepa. S prvim je podprl prizadevanja ministrstva za optimizacijo poslovanja upravnih enot, z drugim pa se je zavezal, da bo enkrat letno obravnaval problematiko upravnih enot. Takrat bo ministrstvo parlamentarni odbor tudi seznanilo s potekom reorganizacije.
Med ključni cilji mandata vlade dr. Roberta Goloba na celotnem področju upravljanja, strukture in razvoja javnega sektorja sta torej tudi zagotavljanje kakovostnih storitev javne uprave ter zagotavljanje dostopnosti do teh storitev ne glede na teritorialno območje ali stopnjo digitalne pismenosti uporabnikov. Prav zato na ministrstvu vlagajo veliko energije v zagotavljanje dostopnosti storitev neposredno na terenu. S tem namenom skupaj z 58 upravnimi enotami ponovno odpirajo že leta zaprte krajevne urade.
Janja Sluga, poslanka Svobode: »Nihče na vladi, ministrstvu in v Gibanju Svoboda ni za to, da bi zapirali okenca upravnih enot. Prav tako pa soglašamo, da je njihova reorganizacija v smislu večje dostopnosti, kakovosti in učinkovitosti nujno potrebna. S sedanjim stanjem namreč nihče ni zadovoljen.«
Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi po besedah državnega sekretarja Trbiča na ministrstvu jemljejo zelo odgovorno. Prav zato v delovne skupine vključujejo vsa tri občinska združenja: Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije. Strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave tako sestavljajo predstavniki občinskih združenj, županov, nevladnega sektorja in državne uprave, kot tudi predstavniki upravnih enot, gospodarske in obrtne zbornice. V Združenju občin Slovenije zagovarjajo prenos upravnih enot v pristojnost občin, in to na način, da so to skupne občinske uprave.
Sicer se upravne enote, ki skupaj zaposlujejo skoraj 2400 uslužbencev, zelo razlikujejo tako po velikosti kot po obremenjenosti, pestijo pa jih veliki zaostanki, predvsem na področju obravnav enotnih dovoljenj za prebivanje in delo tujcev. Na ministrstvu zato načrtujejo vzpostavitev t. i. zalednega poslovanja. Gre za storitve, ki se ne urejajo pred strankami, temveč se postopki vodijo za mizo. Reorganizacija bi temeljila na zadostnem številu dodatno usposobljenih uslužbencev, ki se bodo prioritetno ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami. Takšno poslovanje bi za uporabnike upravnih enot pomenilo dodatno izboljšavo, saj je v interesu strank predvsem to, da bo njihova vloga v čim krajšem možnem času rešena, ne pa to, kako je organiziran sistem reševanja vlog v zaledju.
Tamara Kozlovič, poslanka Svobode: »Reorganizacija upravnih enot na način, da bodo te zaradi različne obremenjenosti med seboj sodelovale in si pomagale, nikakor ne pomeni centralizacije, kaj šele njihovega ukinjanja.«
Koliko zalednih centrov bo nastalo in kakšni bodo, pa je po besedah državnega sekretarja zaenkrat še prezgodaj govoriti. Naloga strokovnega sveta namreč je, da pripravi več možnih načinov, o katerih se bodo potem odločali in iskali podporo. Prve predstavitve rešitev pričakujejo letošnjo jesen.
