Na okrogli mizi z naslovom Varnost otrok v občini Žalec - Ničelna toleranca do nasilja in sovražnega govora, so sogovorniki spregovorili o pojavih nasilja med otroki, ki se v zadnjem času širijo ...
Na okrogli mizi z naslovom Varnost otrok v občini Žalec – Ničelna toleranca do nasilja in sovražnega govora, so sogovorniki spregovorili o pojavih nasilja med otroki, ki se v zadnjem času širijo predvsem na digitalnih omrežjih. Sogovorniki, med katerimi sta bila tudi ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh in minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda, so ob pojavu nasilja v digitalnem okolju, poudarek namenili tudi zgledu, ki ga otrokom, s svojim načinom komuniciranja in obnašanja, ponujamo starejši.
«V Lokalnem Odboru Gibanja Svoboda Žalec smo ljudem obljubili aktivno politiko na vseh področjih. Današnji dogodek je eden tovrstnih, s katerim želimo mladim dokazati, da v tem času ni prostora za nasilje in sovražni govor. Pokazati želimo, da znamo stopiti skupaj in se strpno pogovarjati, pa čeprav zasedamo drugačne položaje in imamo o temah pogovora različno mnenje. Odziv številnih sogovornikov na naše vabilo, je lahko dokaz te moje trditve,« je poudarila Katarina Vasle, predsednica Lokalnega Odbora Gibanja Svoboda Žalec.
Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh, je poudarila, da gre za resno temo, saj se zadnja leta nasilje med mladimi seli v digitalno okolje. Mladi uporabljajo druga družabna omrežja kot odrasli, saj se tudi sedanji odrasli v času otroštva nismo želeli družiti v okoljih, kjer so se družili starejši. To poraja vprašanje, ali smo starši sposobni prepoznati nasilje med mladimi v digitalnih okoljih in, ali mladi starejšim dovolj zaupajo, da o tem spregovorijo.
Številke so alarmantne, saj kažejo, da je bila že vsaka četrta deklica med štirinajstim in petnajstim letom žrtev nadlegovanja. Digitalno okolje omogoča anonimizacija in zato težje razvijemo empatijo do drugih. Na ministrstvu so zato že lani zagnali kampanjo “Ugrizni se v sovražni jezik”, v kateri s pomočjo znanih slovenskih športnikov prikazujejo, kako lahko ljudi prizadane sovražni govor v digitalnem okolju. »Nasilje na spletu pa ni samo nadlegovanje, ampak tudi deljenje morebitnih neželenih fotografij, ali video posnetkov. Taka dejanja lahko vodijo v stiske in celo samomore,« je poudarila ministrica.
Ministrica je opozorila še na zgled, ki ga mlajšim dajejo starejši: »Danes sedimo skupaj in se spoštljivo pogovarjamo. A kakšno ogledalo sicer nastavljamo mlajšim? Tako kot komuniciramo in se obnašamo v domačem okolju, se bodo mlajši obnašali tudi v digitalnem okolju.«
Povedala je še, da ministrstvo načrtuje dodatne kampanje, v katerih bodo svoje izkušnje s sovražnim govorom in nasiljem predstavili tudi osnovnošolci, starši in učitelji. Povabila je šole, da se vključijo v razpis, ki bo mladim do 29 let omogočal pridobitev digitalnih kompetenc.
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda, je ilustriral razlike med časom, v katerem živimo danes, časom, ko so odraščali starejši: «Nasilje se ne pojavlja prvič. Srečevali smo ga tudi prej, vendar se je nekaj bistvenih elementov spremenilo. Na ministrsvu v zadnjih letih ne zaznavamo bistvenega porasta nasilja, razlika je v tem, da je v preteklosti napetost med posamezniki po zaključku pouka popustila, zdaj pa se lahko v digitalnem okolju nadaljuje pozno v noč. Izzive rešujemo skupaj z drugimi institucijami in iščemo načine, kako jih reševati in predvsem ljudi ozaveščati.«
Dodal je še, da so slovenske šole dobre in pohvalil prizadevanja učiteljev in ravnateljev. Pri tem pa je izpostavil, da morajo biti starši, ki šolam zaupajo vzgojo svojih otrok, do teh institucij zaupljivi. Če starši učitelja omalovažujejo, se to prenaša tudi na mlade, hkrati pa postaja pomemben razlog, da se vse manj ljudi odloča za zahteven poklic učitelja.
Ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar se je uvodnima nastopoma ministrov dodala: »Vsak dan znova moramo biti vzor mladim. Agresija, tekmovalnost, strahovi in stiske so del naših življenj. To so čustva, s katerimi se borimo za prostor pod soncem, a najpomembneje je, kako posameznik ta čustva obvladuje. Pomembna naloga šole je, da jih to naučimo.«
Marija Pavčnik, ravnateljica OŠ Griže meni, da morajo biti tisti, ki prihajajo s fakultet že digitalno usposobljeni, pomoč pa morajo dobiti tudi od izkušenejših kolegov. «Predvsem v trenutkih lastne čustvene nestabilnosti, potrebujejo tudi starši podporo pri vzgoji otrok,« je poudarila.
Predstavnik policijske postaje Žalec Anton Venek je poudaril, da je policija sicer v prvi vrsti represivni organ, a veliko pozornosti namenjajo tudi preventivi. Ugotavlja, da otrokom veliko pomeni, ko se z njimi pogovarjajo. Strinjal se je s sogovorniki, da morajo sodelovati vse institucije, da premagamo nasilje in bo obveljala ničelna toleranca.
Župan Občine Žalec, Janko Kos je poudaril pomen tega, da smo se sposobni pogovarja: «Z najmlajšimi moramo že v vrtcih začeti govoriti o vrednotah in se zavedati, da smo starejši vzor. Če si v parlamentu izmišljajo umetelne načine, kako drug drugemo reči tepec, potem te vzorce prenašajo tudi na mlade. Ne smemo govoriti o preprečevanju, saj to ni prava dikcija. Poudarjati moramo argumente za varno uporabo digitalnih okolij.«
Poslanec Gibanja Svoboda v Državnem zboru Aleš Rezar je poudaril, da so za otroke odgovorni starši: «Za svoje otroke smo odgovorni predvsem starši in včasih pretiravamo z željo, da bi jim ustvarili čim bolj varno okolje. To lahko povzroči, da se ne naučijo prevzemati odgovornosti za lastna dejanja.«
Predstavnica Centra za socialno delo Katja Kolar je povedala, da zagovarjajo interdisciplinarni pristop v sodelovanju s šolami in policijo in dodala: »Na trenutke opažamo vzgojno nemoč staršev, pa tudi težjo dostopnost strokovne pomoči kot je klinična psihologija. Čeprav občina sofinancira programe pomoči družinam in otrokom v stiski, se prepogosto dogaja, da so nedostopni prav tistim, ki bi jo najbolj potrebovali.«
Direktor mladinskega centra Žalec Tomaž Kozovinc je prepričan, da postajamo kot družba vse bolj individualni in tekmovalni, kar med mladimi povzroča pomanjkanje empatije. Mladinski center je sicer nov, a mladim ponuja številne dejavnosti.
Matjaž Omladič je bil mnenja, da se otroci ob pomanjkanju druženj, začno “družiti” z digitalnimi napravami. Zdi pa se mu pomembno, da izobrazimo tako otroke kot učitelje, da bodo znali ločiti digitalno “zrno od plevela”.
Dolgoletni predsednik Združenja ravnateljev Oton Račečič, pa je bil mnenja, da je časa za druženje otrok sicer dovolj, se je pa spremenil čas. V preteklosti so bili učitelji samozavestnejši. Z lastnim primerom je ilustriral, da so lahko digitalne naprave zelo koristne pri podaljšanem bivanju v šoli, če se postavijo za njihovo uporabo jasna pravila.
Vsebinsko razpravo je zaključila podžupanja Občine Žalec Tanja Basle z besedami: «Acta non verba. Sem pristaš zdrave kmečke pameti. Družina je celica, ki daje otrokom zgled, družba pa mora postavljati norme. Tudi otroci potrebujejo jasna pravila varne uporabe digitalnih okolij.«
