NOVICA

Ministrski kandidati Gibanja Svoboda uspešno prestali zaslišanja
12.01.2023
BojanKumer_predstavitev

Vsi ministrski kandidatke in kandidati, ki so se predstavili pred pristojnimi parlamentarnimi odbori – Alenka Bratušek (kandidatka za ministrico za infrastrukturo), Darjo Felda (kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje), Igor Papič (kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije), Uroš Brežan (kandidat za ministra za naravne vire in prostor), Emilija Stojmenova Duh (kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo) in Bojan Kumer (kandidat za ministra za okolje, podnebje in energijo) – so uspešno prestali zaslišanja.

Prva sta se poslancem predstavila kandidata Darjo Felda in Alenka Bratušek, oba sta v vladi dr. Roberta Goloba doslej zasedala položaj državnega sekretarja.

Alenka Bratušek, kandidatka za ministrico za infrastrukturo

»Ključni trije cilji, ki jih bom zasledovala pri svojem delu, bodo zeleno, varno in digitalno,« je v svoji predstavitvi poudarila kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek. Pri tem je spomnila, da so nenazadnje to tudi cilji koalicijske pogodbe. V tej luči bo ena izmed ključnih prioritet ministrstva, ki ga bo vodila, vlaganje v železniško infrastrukturo, ki je bila v zadnjih letih in desetletjih precej zapostavljena. V letošnjem letu je zato za železniško infrastrukturo namenjenih skoraj 500 milijonov evrov, kar je v primerjavi z lanskim letom  55 % več sredstev.

Trije ključni projekti ministrstva, ki bodo dodana vrednost za celotno državo, ostajajo 2. tir Koper–Divača z načrtovano dvotirnostjo, 3. razvojna os in potniški center Ljubljana, pri katerem bo država gradila železniško postajo. V kratkem pričakujejo pridobitev gradbenega dovoljenja, prvi korak tega projekta, vrednega 250 milijonov evrov, pa bo gradnja nadvoza nad Dunajsko cesto, ki bi se lahko začela spomladi. Po načrtih naj bi bila železniška postaja končana leta 2027, a cilj bodoče ministrice je, da bi projekt zaključili že leta 2026, ko naj bi bila končana tudi druga dva projekta, vključena v potniški center, to sta avtobusna postaja, kjer so investitor Slovenske železnice, in komercialnega dela Emonika s privatnim investitorjem.

Kandidatka za ministrico je izrazila željo, da bi čim več investicij, ki so načrtovane, izpeljali domači gradbinci, a kot poudarja, se te išče z javnimi razpisi. Vztrajala bo, da do večjih zamud pri izvedbi, kot se je to denimo zgodilo v primeru gradnje 3. razvojne osi, ne sme biti, kar bo njeno navodilo vsem tako odgovornim za projekte kot njihovim izvajalcem. Enako velja tudi za morebitne podražitve. »Od odgovornih in izvajalcev zahtevam spoštovanje pogodb,« je dejala.

Izpostavila je tudi težave na področju letalstva, ki ga sta ga prizadela koronska kriza in stečaj Adrie Airways. Ali bi bila možnost ustanovitve nove letalske družbe upravičena, na infrastrukturnem ministrstvu ugotavlja posebna delovna skupina. Odgovor naj bi bil »na argumentiranih dejstvih in podatkih znan nekje do polovice leta«.  Prizadevala si bo tudi, da novo vsebino dobi mariborsko letališče.

Darjo Felda, kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje

»Naša šola je dobra, a lahko bi bila še boljša,« je uvodoma poudaril Darjo Felda, kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje. V svoji predstavitvi se je dotaknil številnih področji šolstva in izzivov, s katerimi se to sooča in se »pojavljajo od vstopa v vrtec do zaključka izobraževanja«. Kot pomemben izziv, ki so se ga že lotili, je izpostavil prenovo učnih načrtov. Hkrati z novimi in bolj ažurnimi učnimi vsebinami bodo ti oblikovani na način, ki bo povečal povezovanje med različnimi predmeti, »saj ni dovolj, da učenci znanje samo pridobijo, morajo se ga naučiti tudi uporabitiTo bomo dosegli tudi z integracijo predmetnika v prvem triletju«. Pomembna je tudi vpeljava digitalizacije v učni proces tako med otroke in mlade kot med izvajalce pedagoških aktivnosti.

Napovedal je tudi spremembo vloge nacionalnega preverjanja znanja. To bi zaradi lažjega ocenjevanja pedagoškega procesa začeli že v 3. razredu. Prav tako pa bo NPZ po besedah Darija Felde postal pomembnejši pri vpisu v srednje šole.

V svoji predstavitvi se je strinjal, da trenutno primanjkuje učiteljskega kadra, a opozoril, da moramo biti pri kadrovskem načrtovanju previdni, saj se generacije otrok zmanjšujejo: »Izobraževalni sistem potrebuje rešitve, a jih je treba izvajati evolucijsko, postopoma, da ta ostane stabilen, saj mora biti ta družbeni sistem trden

»Za premalo vpisnih mest na srednjih šolah smo že našli rešitve, predvsem za gimnazije, ki so problematične,« je poudaril Felda in dodal, da moramo nujno revitalizirati poklicne srednje šole, saj se zavedamo, da določenih strokovnih profilov že leta v Sloveniji kronično primanjkuje.

Igor Papič, kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije

»Ministrstvi, ki nastajata iz trenutnega ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, bosta zdaj – vsako na svojem področju imeli boljši fokus. Bistveno bolj se bomo lahko osredotočili na področje znanosti in reševali luknjo, ki smo jo do zdaj imeli pri prenosu znanj,« je reorganizacijo vlade pozdravil kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Ena njegovih glavnih nalog bo prenova visokošolske zakonodaje. Prepričan je, da visokošolski sektor in znanost sodita skupaj, kot pravi, univerza brez znanstvenoraziskovalnega dela ni univerza.  Veseli ga tudi povečan obseg financiranja znanosti, ki se s 308 milijonov evrov v lanskem letu, zvišuje na 440 milijonov evrov v letu 2024, kar pomeni zvišanje na več kot 40 % v dveh letih. Pri tem si želi, da bodo univerze in inštituti ta sredstva karseda učinkovito izkoristili za dvig kakovosti znanstvenoraziskovalnega dela.

Prav tako je zadovoljen s pogajanji, ki prinašajo višje plačne razrede za mlade raziskovalce in asistente, kar prinaša boljše pogoje delovanja univerz in zmanjšuje tveganje bega možganov.

O inovacijah pa je poudaril, da se mu zdi »prenos inovacij na ministrstvo za  visoko šolstvo samoumeven, ključno pa bo sodelovanje z gospodarskim ministrstvom«. Kot pravi je namreč podjetništvo šele naslednji korak, torej ekonomska uporaba znanja.

Uroš Brežan, kandidat za ministra za naravne vire in prostor

»Kaj je bolj usodnega za našo prihodnost kot varovanje in kakovostno upravljanje z našim prostorom? Razvoj lahko s pravim načrtovanjem ohrani tako urbani prostor kot naravno krajino,« je v začetku svoje predstavitve poudaril Uroš Brežan kandidat za novoustanovljeno ministrstvo za prostor in naravne vire.

Pomembno področje ministrstva bo soočanje s podnebnimi spremembami. »Podnebne spremembe zahtevajo, da začnemo ukrepati takoj. Še posebej, ker se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja. Z novim ministrstvom bomo lažje in hitreje sprejemali ukrepe in delovali preventivno,« je bil jasen kandidat za ministra.

Tudi s skrbstvo narave z novim ministrstvom dvigamo na višjo raven in tako okolju dajemo še bolj pomembno mesto. »Prav naravni sistemi so glavni partner človeka pri blaženju podnebnih sprememb, kar vključuje tudi nadaljnje varovanje zaščitenih naravnih območji. Pri tem bodo sodelovale znanstvene, civilne in lokalne organizacije,« je poudaril Brežan.

Pomembna naloga ministrstva bo tudi zapiranje rudnika Trbovlje-Hrastnik in prestrukturiranje premogovnih regij do leta 2033, za kar bo nujno medresorsko sodelovanje. Prednostno bo po besedah kandidata tudi zagotavljanje vodooskrbe slovenskega Krasa in Istre.

»Cilj upravljanja prostora je dvig kakovosti bivanja. Zavzemal se bom za ponovno uporabo stavb in koriščenje stavbnih zemljišč, saj to pomeni tudi varstvo okolja. Prednost pri umeščanju v prostor bodo imela stanovanja, objekti za izkoriščanje obnovljivih virov in zdravstvena infrastruktura.«

Emilija Stojmenova Duh kanidatka za mistrico za digitalno preobrazbo

»Za uspešno digitalizacijo potrebujemo primerno infrastrukturo. Sprejeli smo že načrt postavitve gigabitnega omrežja,« je uvodoma spomnila kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojemenova Duh.

Novo ministrstvo bo zagotavljalo dostopnost širokopasovnega interneta za vsa naseljena področja in vsem spodbujevalcem družbenega in gospodarskega razvoja v Sloveniji.

»Velik izziv ostaja visok delež prebivalcev, ki nimajo osnovnih digitalnih kompetenc. Naš cilj je, da 80 % vseh prebivalcev usvoji potrebna znanja, ki bodo omogočila uporabo digitalnih storitev,« je poudarila Emilija Stojemnova Duh.

Pri starejših bo fokus, tako kandidatka za ministrico, na njihovem pridobivanju digitalnih kompetenc, pri mladih pa na digitalni pismenosti, saj je ta ključna za prepoznavanje morebitih zlorab in sovražnega govora. To bodo dosegli predvsem z različnimi načini izobraževanja.

Pomemben cilj ministrstva bo tudi dostopnost vseh javnih storitev do leta 2030, je še poudarila Emilija Stojmenova Duh.

Bojan Kumer, kandidat za ministra za okolje, podnebje in energijo

 »Energetika in promet sta največja izziva podnebne politike, podnebne spremembe pa so največji izziv za energetiko in promet. In prav je, da se oboje dogaja z roko v roki,« je kandidat za ministra za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer poudaril pomen novoustanovljenega ministrstva. S tem resorjem bo zdaj vse pod eno streho – podnebne, energetske, prometne in okoljske politike, je dodal. Veseli ga, da ima zdaj tudi Slovenija podnebni resor.

S svojim dosedanjim delom na ministrstvu za infrastrukturo je zadovoljen. Kljub pospešeni rasti cen energentov, s čimer se je zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer soočala tudi naša država, je trenutni vladi in ministrstvu pod njegovim vodstvom uspelo pripraviti ukrepe, s katerimi smo ljudem zagotovili cenovno dostopno energijo, s tem pa tudi obrzdati inflacijo

Med ključnimi izzivi, ki jih bo kot minister reševal, pa je izpostavil zmanjševanje odvisnosti od uvoza zemeljskega plina, pospešene investicije v obnovljive vire energije – napovedal je nov zakon, ki bo kmalu na poslanskih klopeh –, prenovo okoljske in energetske zakonodaje, strateške in transparentne odločitve glede dolgoročne uporabe jedrske energije, pri čemer je omenil tudi priprave na referendum o gradnji drugega bloka NEK, pravičen prehod iz premoga, obvladovanje odpadkov in sanacijo degradiranih območij. Pomemben cilj je tudi pospešitev opustitve rabe fosilnih goriv v prometu, hrbtenica razogljičenja prometa pa je, tako ministrski kandidat, javni potniški promet.

Ob zaključku predstavitve je dejal, da je veliko bolj optimističen, kot je bil ob prevzemu mandata 1. junija lani: »Učinkovito in uspešno smo se soočili z energetsko draginjo in tako bo tudi v prihodnje, ne glede na to, kakšni nepredvidljivi dogodki so pred nami.« Obljubil je, da bosta tako ministrstvo kot celotna vlada izpolnjevala zaveze iz koalicijske pogodbe.

Deli objavo:

Novice

Iščite po celotni spletni strani: