»Prepoznavanje in spoštovanje velikih potencialov slovenskega kmetijstva je ključno za njegov obstoj in predvsem razvoj,« opozarja poslanka Svobode Mateja Čalušić. Po izobrazbi je inženirka ...
»Prepoznavanje in spoštovanje velikih potencialov slovenskega kmetijstva je ključno za njegov obstoj in predvsem razvoj,« opozarja poslanka Svobode Mateja Čalušić. Po izobrazbi je inženirka agronomije in hortikulture, kar sovpada z njeno ljubeznijo do podeželja in kmetijstva. Pri svojem poslanskem delu si prizadeva za vitalnost in konkurenčnost kmetijstva in prehranske industrije ter za skrajšanje dobavnih verig in lokalno samooskrbo. Poleg tega izpostavlja skrb za učinkovitejšo rabo naravnih virov, kulturno dediščino in hkratno diverzifikacijo podeželskih skupnosti: »To je moja obljuba in zaveza vsem prebivalcem Slovenije.« Zavezo udejanja tudi kot aktivna članica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poslanka je s pozornostjo prisluhnila zahtevam, ki jih je na protestu 24. marca izrazil Sindikat kmetov Slovenije. Razume pričakovanja kmetov in se zaveda težav, ki pestijo kmetijstvo, a opozarja tudi na prizadevanja resornega ministrstva in vlade, da bi se stanje v dobro kmetov čim prej izboljšalo. Potreba po učinkovitih ukrepih je namreč v času energetske krize in vsesplošne draginje še posebej velika. »Prizadevanje ministrstva in celotne vladne ekipe je očitno. Seznam doslej sprejetih ukrepov prepriča,« poudarja. Meni, da bo strpen dialog med vlado in sindikatom pomiril strasti in odprl pot k skupnemu iskanju najboljših rešitev za kmetijstvo: »Prisluhniti, razumeti in poiskati rešitev, ki bo pripeljala do strateške organiziranosti pridelave hrane, in bo ta tudi prijazna do okolja, je naše poslanstvo. Na strani Gibanja Svoboda, njegove poslanke skupine, vlade in celotne koalicije je dovolj politične volje za potrebne korake,« zagotavlja.
Poslanka Čalušić tako navaja, da je vlada 28. septembra lani za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane sprejela predlog strateškega načrta za novo programsko obdobje od leta 2023 do leta 2027. Gre za ključni programski dokument izvajanja skupne kmetijske politike, ki upošteva vse ključne cilje: konkurenčnost in odpornost kmetijskega sektorja, varstvo okolja in podnebja ter skladni razvoj podeželja. V naboru ciljev je tudi povečanje kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju. Hkrati je bila sprejeta novela zakona o kmetijstvu, ki je omogočila začetek izvajanja strateškega načrta. Pomembno je tudi sprejetje zakona o oprostitvi plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnega razvoda Vogršček v letu 2022. S tem interventni ukrep je vlada priskočila na pomoč prizadetim lastnikom in zakupnikom kmetijskih zemljišč na tem območju, ki so zaradi neugodnih vremenskih razmer ostali brez namakanja.
Poleg tega je ministrski zbor po besedah poslanke v boju zoper draginjo s finančnimi nadomestili pomagal kmetijskim gospodarstvom zaradi posledic ukrajinske krize ter visokih cen energentov in reprodukcijskega materiala. Tako so bili uveljavljeni odloki o izjemni izravnalni pomoči za sektor mleka (5,2 milijona evrov), o finančnem nadomestilu zaradi visokih cen energentov, ki se porabijo za kmetijsko mehanizacijo (2,16 milijona evrov), o nadomestilu zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala, ki se porabi za primarno proizvodnjo (15 milijonov evrov) in pa odlok o pomoči čebelarskemu sektorju (1,65 milijona evrov). Prav tako je bil sprejet ukrep podpore za kmetije ter majhna in srednje velika podjetja v višini 12 milijonov evrov, opozarja poslanka.
Vlada je tudi potrdila načrt sanacije gozdov, ki so bili poškodovani v lanskem požaru na Goriškem Krasu. Načrt je nadgrajen tudi z drugimi vidiki sanacije gozdnih ekosistemov, kot so na primer posek in spravilo poškodovanega drevja, obnova in nega gozdov ter protipožarno varstvo. V zvezi z gozdarstvom in lovstvom je bilo sprejetih več pravnih aktov, med njimi tudi dopolnitev zakona o divjadi in lovstvu, ki so dali podlago, da se lovišča s posebnim namenom (LPN) ne delijo, ampak ostanejo enovita, kar je bistveno za uspešno delovanje in poslovanje LPN. Poleg tega je omogočena ohranitev in nadgradnja upravljanja vseh prostoživečih živalskih vrst v LPN. V zvezi z ribištvom pa so bili sprejeti dokumenti, ki zagotavljajo strateški okvir za izvajanje programa evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za obdobje 2021–2027. V okviru sklada je naši državi namenjenih 34 milijonov evrov sredstev, pri čemer delež Evropske unije znaša 24 milijonov evrov.
»Ozaveščajmo najširšo javnost, kako pomemben je slovenski kmet. Nemogoče si je predstavljati, kakšno bi bilo življenje brez kakovostne hrane, ki jo ponujajo naše kmetije. Zavedajmo se, da je manj več, zato skupaj z domačim kmetijstvom stopimo skupaj za manj zavržene hrane in za več kakovostne hrane,« še poziva poslanka Mateja Čalušić.
