Evropski poslanec iz vrst evropskih liberalcev dr. Klemen Grošelj (GIBANJE SVOBODA / RENEW EUROPE) je na povabilo francoske televizije FRANCE 24 kot poročevalec v senci za politično skupino Renew ...
Evropski poslanec iz vrst evropskih liberalcev dr. Klemen Grošelj (GIBANJE SVOBODA / RENEW EUROPE) je na povabilo francoske televizije FRANCE 24 kot poročevalec v senci za politično skupino Renew Europe za Uredbo o trgu zemeljskega plina in vodika (Gas package) komentiral Akt o industriji z neto ničelnimi emisijami, prihodnosti jedrske energije ter vlogi vodika pri zagotavljanju energetske neodvisnosti EU.
Po mnenju dr. Grošlja je akt o industriji z neto ničelnimi emisijami odgovor na kitajske državne pomoči in subvencije gospodarstvu ter ameriški IRA (Inflation Reduction Act). Prepričan je, da je predlog Komisije pravi, a da bodo potrebni na nekaterih področjih še popravki.
Na vprašanje, kakšna bo usoda jedrske energije, je evropski poslanec poudaril, da Francija ni sama pri zagovarjanju ideje, da bi jedrska energija postala t. i. zero net tehnologija. Poleg Francije je tu še Slovenija ter osem držav članic, ki zagovarjajo umestitev jedrske energije v nabor sprejemljivih tehnologij. V prihodnosti pričakuje kar nekaj političnih in širših razprav – tudi v Evropskem parlamentu – o vprašanju, ali naj jedrska energija zasede mesto v prvi skupini energentov evropske prihodnosti. »Zagotovo gre za politično odločitev, a še bolj kot to, se mi zdi pomembno, da gre za politično sporočilo, ki pa močno vpliva na tiste akterje, ki vlagajo v razvoj energetike in energetske infrastrukture, tudi jedrske energije,« je poudaril dr. Grošelj.
Dr. Grošelj je prepričan, da jedrsko energijo potrebujemo iz dveh razlogov – zaradi zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega omrežja in za proizvodnjo prepotrebnega vodika, ki pa ga samo iz obnovljivih virov, ki so brez kakršnega koli dvoma okolju najbolj prijazni, ne bo moč pridelati za obsežne potrebe znotraj EU. Ob tem se seveda odpira tudi vprašanje odvisnosti in uvoza vodika, ki ga, kot pravi, samo iz obnovljivih virov ne bo možno pridobiti. Pri tem si bo glede uporabe vodika po Grošljevih besedah treba odgovoriti na vprašanje, ali bo vodik skozi oblikovanje zalog namenjen za razogljičenje sektorjev, kot sta promet in logistika, ali pa se ga uporabljalo kot neposredno proizveden energent v okviru in za potrebe energetsko intenzivne industrije in industrije nasploh.
»Potrošniki, gospodinjstva in industrija vstopajo v novo dobo razvoja energetskega trga. Smo v procesu oblikovanja popolnoma novega energetskega trga prihodnosti – trga vodika. Hiter in pregleden razvoj vodikovih omrežij nam bo pomagal zagotoviti našo oskrbo z energijo, zagotavljanje konkurenčnih cen energije in krepitev naše energetske strateške suverenosti.«
Celotno razpravo si lahko ogledate na tej povezavi.
Več o sprejeti uredbi o trgu zemeljskega plina in vodika si lahko ogledate na tej povezavi.
