Državni zbor je pritrdil vladnemu interventnemu zakonu o pomoči gospodarstvu v energetski krizi, katerega ukrepi so ocenjeni na obsežnih 1,2 milijarde evrov.
Vlada pod vodstvom premierja dr. Roberta Goloba je slovenskemu gospodarstvu namenila nov paket ukrepov pomoči. Državni zbor je namreč pritrdil vladnemu interventnemu zakonu o pomoči gospodarstvu v energetski krizi, katerega ukrepi so ocenjeni na obsežnih 1,2 milijarde evrov. Zakon poleg subvencioniranja cen elektrike, plina in pare prinaša še shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij.
Za subvencioniranje cen energentov zakon predvideva 850 milijonov evrov, 100 milijonov za ohranitev delovnih mest in 25 milijonov za likvidnostne ukrepe. Del načrtovanih sredstev pa je že od prej zagotovljen v državnem proračunu.
Bojan Čebela, poslanec Svobode: »Lahko smo prepričani, da bodo nadaljnji ukrepi vlade, s pomočjo Evropske unije ali pa brez nje, šli v smer zadostnih spodbud za vse nas. Za to je potrebna strpnost in modrost. Nahajamo se v energetski vojni in vsaka vojna je slaba praksa, iz katere se lahko tudi veliko naučimo.«
V vladni ekipi so poudarili, da se bo s subvencioniranjem cena energetske oskrbe za podjetja občutno znižala, še posebej za energetsko intenzivna in za tista, ki bodo varčevala z energijo. Sprejeti ukrepi so po zagotovilih ministrskega zbora maksimum tistega, kar omogoča evropska zakonodaja. Naši poslanci so zato opozorili, da bo za še dodatno znižanje tržnih cen elektrike in plina potreben dogovor o cenovni omejitvi na ravni Evropske unije.
Andreja Živic, poslanka Svobode: »Na ravni Evropske unije preprosto potrebujemo korenitejše spremembe, usmerjene v oblikovanje ustreznih varovalk in ukrepov, ki ne bodo naslovili le posledic krize razpoložljivosti energije in cenovne krize, temveč bodo usmerjeni tudi na vzroke zanju.«
Tudi premier Golob je pred dnevi poudaril, da visoke cene energije, ki so poskočile v nebo, vedno bolj dajejo vtis, da se na trgu izvajajo špekulacije, kjer se ustvarja dobiček v imenu zasebnih interesov, ne pa v interesu evropskih državljanov. Ministrski zbor bo skladno z dano obljubo še naprej pristopal k problematiki tako na evropskih kot domačih tleh ter si prizadeval za čimprejšnji sprejem bistvenih ukrepov za pomoč gospodarstvu v času energetske krize.
Tokrat sprejeti zakon je sicer že tretji interventni zakon za pomoč gospodarstvu. Prvemu, ki smo ga sprejeli konec avgusta in je bil vreden 40 milijonov evrov, je hitro sledil drugi, ki je to vrednost podvojil. Novi zakon o pomoči gospodarstvu v energetski krizi pa je torej težak zavidljivih 1,2 milijarde. Z njim se skušata vlada in Gibanje Svoboda gospodarstvu čim bolj olajšati zahtevno situacijo, ki jo povzroča energetska kriza.
