V Gibanju Svoboda slovenskim kmeticam in kmetom zagotavljamo, da smo njihov zaveznik ter da smo vselej pripravljeni na dialog glede prehranske varnosti in obstoja podeželja, so na izredni seji ...
V Gibanju Svoboda slovenskim kmeticam in kmetom zagotavljamo, da smo njihov zaveznik ter da smo vselej pripravljeni na dialog glede prehranske varnosti in obstoja podeželja, so na izredni seji državnega zbora, ki jo je zahtevala SDS, poudarili naše poslanke in poslanci. Pri tem so argumentirano zavrnili opozicijski očitek, da vlada dr. Roberta Goloba omejuje kmetovanje in s tem tudi ohranjanje krajine. »Področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane je za Gibanje Svoboda še kako pomembno. Razumemo ga kot enega od ključnih strateških področij, ki potrebuje veliko politične volje ne samo za reševanje aktualnih težav, temveč tudi za razmislek o njegovih razvojnih vidikih. Ne gre zgolj za odziv na prehajanje med globalnimi krizami, ampak za dejstvo, da je prehranska varnost temeljna kategorija suverenosti države,« je opozoril poslanec Svobode mag. Franc Props.
Opozicijska kritika na račun odnosa vlade do kmetijstva se je izkazala predvsem kot ceneni populizem za nabiranje političnih točk ter kot spodkopavanje korektnega sodelovanja kmetijske ministrice Irene Šinko s kmeticami in kmeti. Iz naše poslanske skupine je bilo tudi slišati, da si nikakor ne zatiskamo oči pred problemi, ki bremenijo kmetijstvo. Pri njihovem reševanju stavimo na politiko odprtih vrat, tako pri premierju kot na resornem ministrstvu, pri čemer pa mora biti volja za rešitve obojestranska in brez škodljivih zvijačnosti, ki spodkopavajo medsebojno zaupanje. Ali kot je poudaril poslanec Props: »Negotovi časi krize zahtevajo odgovorno ravnanje. Zemlja je namreč strateško nacionalno bogastvo. Samo če bo ostala v domači lasti in bomo znali ohraniti njeno rodovitnost za zanamce, lahko govorimo o dolgoročno vzdržno naravnanem razvoju. Varstvo kmetijskih zemljišč ni interes zgolj kmetijskega sektorja, ker tla poleg kmetijsko gozdarske funkcije izvajajo še okoljske funkcije. Varovanje kmetijskih zemljišč torej ne pomeni zaviranje razvoja.«
Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Sedanja vlada se zaveda strateškega pomena slovenskega kmetijstva. Prav samooskrba je namreč tista, ki nam v teh kriznih časih daje zagotovilo, da bomo imeli prehrano. Zato se vlada z različnimi ukrepi trudi spodbujati proizvodnjo hrane. V kratkem obdobju nam je uspelo veliko postoriti za kmetijstvo.«
Naše poslanke in poslanci so v razpravah večkrat opozorili na potrebo po selitvi politike iz elitnega kroga ideološko jasno opredeljenih funkcionarjev nazaj na ministrstvo ter zlasti nazaj med kmetice in kmete. Svoboda je zato skupaj s koalicijskima partnericama SD in Levica vložila v parlamentarno proceduro dopolnitev zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Glavni cilj zakonskega predloga je uvedba instituta nezdružljivosti za voljene in imenovane člane obveznih organov zbornice. S tem se bo na eni strani zagotovila institucionalna avtonomija zbornice, po drugi strani pa se bo preprečilo poseganje politike v organizacijske in druge odločitve ter stališča in mnenja zbornice. Poleg tega člani organov zbornice ne bodo smeli nastopati v več funkcijah tako v organih zbornice kot v državnih in lokalnih organih, pa tudi ne v institucijah Evropske unije. »Preprost zakon z zelo jasno vsebino. Kmetu – kmetijstvo, politiku – politiko, to je maksima koalicije. Gre tudi za željo koalicije, da bi se nehali ukvarjati s politično meglo, ki so nam jo v tej državi uprizorile določene politične stranke,« je dopolnitev zakona komentiral poslanec Svobode Lenart Žavbi.
Mateja Čalušić, poslanka Svobode: »Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je cehovsko združenje, ki mora zagovarjati interese kmetic in kmetov, gozdarskega sektorja in ribičev. Po mnenju celotne koalicije politika nima kaj početi v zbornici, zato smo tudi pripravili zakonski predlog, ki bo onemogočil, da bi funkcionarji zbornice sedeli na dveh ali več stolčkih.«
Sicer je SDS v svoji zahtevi za izredno sejo državnega zbora med drugim pozvala vlado, naj takoj začne uradni postopek za zmanjšanje obsega ozemlja Slovenije v evropskem omrežju posebnih varstvenih območij Natura 2000, ki ohranja biotsko raznovrstnost. »Revidiranje območij za leto 2023 za namen ukrepov ni mogoče in tudi ne bo vodilo v spremembe. Zahteve bo lažje nasloviti s spremenjenim upravljanjem območij Natura 2000. V ta namen je vlada že pristopila k hitremu iskanju rešitev za leto 2023 in bo nadaljevala z uveljavljanjem trajnih rešitev za v prihodnje,« je odgovorila ministrica Šinko.
Mag. Borut Sajovic, vodja poslanske skupine Svoboda: »To, kar smo razpravljali na seji državnega zbora o kmetijstvu, ni politično vprašanje, pač pa je strokovno vprašanje, pri katerem bi morali iskati rešitve, širok konsenz, jasne usmeritve, ne pa nabirati političnih točke.«
