Evropska poslanka Irena Joveva, ki je tudi poročevalka v senci za Evropski akt o svobodi medijev na vodilnem odboru, odboru za kulturo in izobraževanje, je danes na izmenjavi mnenj glede ...
Evropska poslanka Irena Joveva, ki je tudi poročevalka v senci za Evropski akt o svobodi medijev na vodilnem odboru, odboru za kulturo in izobraževanje, je danes na izmenjavi mnenj glede omenjenega akta v Evropskem parlamentu vodila prvi panel. Na dogodku, ki ga je organizirala politična skupina Renew Europe, so sodelovali strokovnjaki s področja medijev; akademiki, novinarji in novinarskimi združenji ter predstavniki industrije. Zbrane je nagovorila tudi podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova.
Države članice nosijo odgovornost spoštovanja in varovanja temeljnih vrednot Unije, kamor sodijo tudi svobodni mediji, je poudarila evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe/Svoboda): “Znotraj enotnega trga potrebujemo skupen niz pravil in regulativno sodelovanje, saj to, kar se zgodi v eni državi članici, (lahko) vpliva na druge in tudi na Unijo kot celoto. Medijem moramo dati posebno mesto na našem trgu ter zagotoviti jasno transparentnost in javni nadzor zadev, kot so medijska koncentracija, lastništvo medijev, dodelitev državnega oglaševanja in v zvezi s spletnimi platformami.”
Poudarila je, da bo treba najti skupna in splošna načela, ki bodo veljala za vse in bodo dopolnjevala zaščitne ukrepe. Z njimi in sodelovanjem med regulativnimi organi – ob pomoči stroke – lahko le izboljšamo evropske standarde za medije.
Komisarka Vera Jourova pa je pojasnila, da Akt o svobodi medijev govori o skupnih načelih in standardih po vsej Evropski uniji, ki bodo medijem in novinarjem omogočali svobodno opravljanje svojega dela: “Prvič v zakonodaji Evropske unije določamo, da se države članice ne smejo vmešavati v uredniško politiko in odločitve medijev. Želimo, da države Unije postavijo objektivnejša merila za imenovanje nadzornih in upravnih odborov. Akt navaja tudi, da mora biti financiranje javnih medijev zadostno, predvidljivo in temelječe na smernicah Sveta Evrope, ki so jih podpisale vse države članice. Predlagamo tudi jasne določbe z močnejšimi zaščitnimi ukrepi proti nadzoru nad novinarji.”
O tem, kako pomembni so svobodni mediji, brez katerih ni svobodnega medijskega trga, ni svobodnih in poštenih volitev in ni jamstva za zaščito pred zlorabo evropskih sredstev, saj imajo mediji izjemno moč in je od njihove razlage odvisna naša percepcija sveta, sta spregovorila poljska profesorica Beata Klimkiewicz in Gabor Polyak z Univerze v Pecsu.
Na pomen trdnega medijskega okolja in profesionalnega novinarstva za demokratične družbe je opozoril profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Milosavljević ter izpostavil univerzalno naravo težav medijske svobode, ki jih mora EU nasloviti enotno: “Pomembno je, da imamo univerzalni evropski dokument, pravno podlago za vse države Unije, ne glede na to, ali imajo vse ali zgolj nekatere države članice težave z ustreznim reguliranjem področja medijev.”
