V poslanski skupini Svoboda smo skupaj s koalicijskima partnericama SD in Levica v parlamentarno proceduro vložili predlog novele zakona o štipendiranju, ki dijakom in študentom prinaša možnost ...
V poslanski skupini Svoboda smo skupaj s koalicijskima partnericama SD in Levica v parlamentarno proceduro vložili predlog novele zakona o štipendiranju, ki dijakom in študentom prinaša možnost hkratnega prejemanja državne in Zoisove štipendije. Pri pripravi novele smo sledili načelom pravičnosti, enakopravnosti in nediskriminacije. Državna štipendija je namreč kot dopolnilni prejemek namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Zoisova štipendija pa jim je namenjena kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Predlagana sprememba bo tako omogočila, da bo tisti vlagatelj, ki prihaja iz socialno šibkejšega okolja in ima obenem izjemne dosežke, prejemal obe štipendiji.
S koalicijsko pogodbo smo se zavezali, da bomo zakonsko uredili in omogočili hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Poslanke in poslanci Svobode skupaj s kolegi iz SD in Levice s tem zakonskim predlogom torej izpolnjujemo obljubo, ki smo jo dali dijakom in študentom. »V Gibanju Svoboda smo že v predvolilnem programu dali zavezo, da bomo odpravili nesmiselno izključevanje državne in Zoisove štipendije, za kar se zavzemajo tudi v dijaški in študentski organizaciji ter v mladinskem svetu. To zavezo imamo tudi v programu strankinega podmladka, saj se nam ne zdi prav, da socialno ogroženi dijaki in študenti, ki so nadarjeni, niso upravičeni do teh dveh zelo različnih štipendij,« je poudarila naša poslanka Sara Žibrat. V koaliciji bomo tudi opravili temeljito analizo razlogov za izjemno nizke stopnje kadrovskega štipendiranja ter na podlagi izsledkov predlagali primerne ukrepe. Prav tako bomo preučili možnost izvzema štipendij iz dohodninske obdavčitve in dohodka, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
»Dejstvo je, da sta državna in Zoisova štipendija, čeprav obe spodbujata izobraževanje in doseganje višje ravni izobrazbe štipendistov, v resnici namenjeni povsem različnim ciljnim skupinam in različnim namenom. Zoisova štipendija je spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov, državna štipendija pa na drugi strani predstavlja dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. A v tem trenutku so se dijaki oziroma študenti, ki so nadarjeni in socialno ogroženi, primorani odpovedati eni od štipendij. Takšna ureditev je nepravična,« je dodala poslanka Žibrat. Novela zakona o štipendiranju – zanjo predlagamo obravnavo po skrajšanem postopku – naj bi začela veljati s šolskim oziroma študijskim letom 2024/2025. Njene finančne posledic so na letni ocenjene na šest milijonov evrov.
