NOVICA

Državni zbor dela dobro in ljudje to znajo prepoznati
12.12.2023
urska klakocar 3

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v intervjuju na TV Slovenija.  

»Ko gledaš politiko od zunaj, se ti stvari morda zdijo lažje, ko pa prideš v politični prostor in ga izkusiš, vidiš, da spremembe ne morejo biti tako hitre, ko si si zamislil. V politiki, ki je način vodenja ljudi, je treba sklepati kompromise, prestopati ovire – včasih se tudi v kakšno zaletimo – in popravljati napake,« je v intervjuju na TV Slovenija o tem, kaj jo je po vstopu v politiko pred približno letom in pol najbolj presenetilo, povedala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

Gibanje Svoboda je predvsem stranka ljudi, ki so v politiko želeli prinesti nekaj svežega vetra. S tem ni nič narobe, poudarja Klakočar Zupančič, je pa nujno, da se potem »naberejo določene izkušnje in se uveljavi politika, ki jo neka stranka želi uveljaviti.«   

Spremembe bolijo, boli pa tudi, če sprememb ni

»Državni zbor je naredil veliko dela v preteklem letu. Upam, da bo ta podpora, kot priznanje delovanja instituciji, konec koncev najpomembnejših institucij v naši državi, ostala stabilna oziroma da bo rasla. Državni zbor je organ, ki deluje nepretrgoma, obravnava vse zakonodajne predloge, ki pridejo k nam na mizo« je glede raziskav javnega menja, ki v zadnjih tednih dobivajo precej pozornosti v javnosti, povedala Klakočar Zupančič. 

Dodaja, da je sicer padec podpore državnim institucijam, kot tudi stranki tekom mandata, nekaj normalnega, saj »politična stranka, ki zmaga na volitvah in potem poskuša udejanjati svojo politiko, ki jo seveda volivke in volivci jemljejo za legitimno, ker so jo konec koncev le podprli na volitvah, vedno doživi padec podpore. Spremembe bolijo. Ljudje smo nečesa navajeni in ko moramo iz tega svojega območja udobja stopiti v neko drugo realnost, vedno boli. Boli pa tudi, če sprememb ni 

Poleg tega pa je letošnja naravna nesreča še dodatno prispevala k temu, da spremembe na področjih, kjer so se problemi že tako nabirali tudi dvajset, celo trideset let pred nastopom vlade dr. Roberta Goloba, potekajo še nekoliko počasneje, kot je bilo predvideno in kot bi si morda želeli. Odziv na poplave s strani vlade in državnega zbora je bil sicer hiter in ustrezen, Klakočar Zupančič pa je, kot pravi predvsem vesela enotnosti, ki jo je politika ob tem izkazala.  

Predsedovanje državnemu zboru zahteva predvsem objektivnost  

Odločitev o odstopu z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda je bila težka, razlaga Klakočar Zupančič, poleg obremenjenosti pa je bil razlog tudi to, da »nisem želela, da funkcija predsednika oziroma predsednice državnega zbora postane torišče nekih političnih pritiskov. Predsednik oziroma predsednica državnega zbora je persona, ki zastopa oziroma predstavlja celoten državni zbor, poslance koalicije in poslance opozicije. Predstavljati mora neki objektiven dejavnik oziroma mora biti nepristranski in nisem želela komentirati ostrih političnih tem, ki so se in se še bodo dogajale. Ker je funkcija predsednika državnega zbora tako pomembna, da ohranja ta videz objektivnosti in nepristranskosti, pravičnosti in enake obravnave vsake poslanke in vsakega poslanca,« poudarja.  

Funkcijo poslanke sicer še vedno opravlja, saj je bila za to izvoljena od ljudi, pri tem pa strogo loči, »kdaj nastopam kot poslanka in razpravljam ter kdaj sem predsednica državnega zbora in pustim svojo ideologijo ter svoja prepričanja, ki morda niso skladna s prepričanji opozicije, pred vrati 

Odstop z mesta podpredsednice stranke Gibanja Svoboda je bil torej predvsem v dobro stranke, predvsem pa tudi v dobro države ni v dobro funkcije, ki jo opravlja. Nikoli pa ni njenega odstopa zahteval predsednik stranke dr. Robert Golob, je poudarila Klakočar Zupančič, čeprav se je o tem večkrat ugibalo tudi v medijih.  

Slovenija bo tudi v prihodnjem letu uspela premagati vse izzive

»Mislim, da bo Slovenija v prihodnjem letu prebrodila vse, kar ji bo postavljeno na pot v notranji politiki, tudi kakšna reforma bo ugledala luč sveta, začela se bo popoplavna obnova, predvsem pa bi si želela, da nas v letu 2024 ne zadene še kakšna naravna katastrofa,« je povedala Klakočar Zupančič in poudarila, da se sicer premalo pogovarjamo o tem, v kakšen svet gremo. 

Poplave, ki so nas zadele, so tudi posledica človekovega delovanja, enako je z lanskoletnim požarom na Krasu in ostalimi naravnimi nesrečami, ki nas prizadenejo vse bolj pogosto: »Začeti se moramo prilagajati novemu svetu ter ga narediti čim boljšega za naše otroke in naše vnuke. Mi smo dobili svet samo na posodo,« poudarja.  

»Bodite čim bolj pomirjeni sami s seboj in morebitno jezo, ki jo imate, kanalizirajte v dobra dela, pomagajte naši družbi, da postane znova zdrava družba, da postane družba zadovoljnih ljudi, srečnih ljudi in zdravih ljudi,« je še ljudem ob koncu leta zaželela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.  

Deli objavo:

Novice

Iščite po celotni spletni strani: