Državni zbor je začel obravnavo vladnega predloga rebalansa proračuna za letošnje leto. Uvodna predstavitev predloga je pripadla premierju dr. Robertu Golobu, v njej pa je ocenil, da rebalans ...
Državni zbor je začel obravnavo vladnega predloga rebalansa proračuna za letošnje leto. Uvodna predstavitev predloga je pripadla premierju dr. Robertu Golobu, v njej pa je ocenil, da rebalans potrjuje optimizem, ki ga je kljub kriznemu času izrazil oktobra lani. »Evropa je bila zaradi ruske agresije v globoki energetski in prehrambeni krizi. Nismo vedeli, kaj bo z gospodarstvom, napovedovala se je recesija. Kljub temu sem takrat uporabljal dve besedi, pozitivizem in optimizem,« je spomnil. Poudaril je, da so se hitri in premišljeni ukrepi, ki jih je v kriznem času sprejela vlada, izkazali kot učinkoviti: »Energetska krizo smo uspešno obvladali, v Sloveniji se javnofinančni primanjkljaj zmanjšuje. Ukrepi so se prijeli in delujejo, čeprav se nekateri s tem ne morejo sprijazniti. Uspeli smo zadržati rekordni nivo investicij, kar je tudi edini ustrezni izhod iz krize.«
Pri tem je premier spomnil, da je vlada sredi aprila podpisala strateški dogovor z gospodarsko zbornico, rektorsko konferenco in s koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov podpisal o sodelovanju gospodarstva in izobraževalno-raziskovalne sfere za tehnološki razvoj in inovacijski preboj: »Prav tako smo podprli pomembno investicijo v farmacevtsko industrijo v višini 400 milijonov evrov, in to na manj razvitem območju, v Lendavi. Skupaj z avtomobilskim grozdom pa smo podpisali strateški dogovor o vlaganju v avtomobilsko industrijo. Torej smo podprli dve najpomembnejši industriji s konkretnimi, več 100-milijonskimi sredstvi. In to vzporedno s tem, ko smo se soočali z največjo krizo.«
Premier Golob je spomnil še na ključni podatek, ki potrjuje uspešnost vladne politike – to so pribitki na slovenske obveznice: »Strošek zadolževanja je v Sloveniji v tem obdobju kljub krizi zrasel najmanj v Evropi. Slovenija se danes zadolžuje ceneje kot Španija. Svetovni finančni trgi torej pritrjujejo uspešnosti sedanje vlade in njenih ukrepov. Lahko rečem samo eno stvar – kar tako naprej.«
Minister za finance Klemen Boštjančič pa je v predstavitvi predloga rebalansa poudaril, da ta daje podporo gospodarstvu ter pomoč državljankam in državljanom: »Ocenjujemo, da bo rebalans pripomogel k doseganju našega cilja, torej, da skrbimo za javne finance na trajnostni način in obenem zagotavljamo sredstva za naložbe, ki so ključne za krepitev konkurenčnosti našega gospodarstva ter za socialno varnost v družbi. Rebalans bo prispeval tako k stabilnosti javnih financ kot tudi izboljšanju blaginje prebivalstva.«
Sicer podroben pregled predloga rebalansa proračuna za letošnje leto pokaže, da si ministrstvo za finance in vlada kot celota za delo zaslužita pohvalo. Ob upoštevanju veljavnih predpisov je rebalans tako na prihodkovni kot odhodkovni strani načrtovan realno, omogoča tekoče izvajanje vladnih nalog, hkrati pa v letošnjem letu vzpostavlja fiskalni napor, ki bo omogočal nadaljnje zniževanje javnofinančnega primanjkljaja in postopno doseganje srednjeročnega uravnoteženja javnih financ.
