Proti spodbijanju arbitratražnega sporazuma

Shutterstock
Foto: Shutterstock

Ne glede na to, kaj se je aktualni predsednik slovenske vlade dogovorjal s hrvaško stranjo, velja, da noben dogovor ne more biti obvezujoč, dokler ga ne potrdi državni zbor. V Gibanju Svoboda ne poznamo podrobnosti pogovorov, upamo pa, da ne gredo v smeri spodbijanja arbitražnega sporazuma. To bi namreč pomenilo izrazito škodovanje slovenskim nacionalnim interesom in zanikanje ljudske volje, izražene na referendumu.

Po vseh težavah in naporih smo leta 2017 dobili pravno zavezujočo arbitražno razsodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško. Ta končna razsodba je določila tudi morsko meddržavno mejo v Piranskem zalivu. Ta ali kateri koli drug dogovor zato ne more vsebovati drugačne “rešitve o meji”, saj je arbitražna razsodba del mednarodnega prava. Slovenija arbitražno razsodbo, za razliko od Hrvaške, priznava, zato sklenitev takšnega dogovora lahko pošlje napačno sporočilo Hrvaški.

Točna zamejitev območja skupnega ribolova naj še ne bi bila dogovorjena, zagotovo pa naj to ne bi bilo območje, ki ga predvideva dvostranski sporazum o obmejnem sodelovanju (Sops), po katerem bi slovenski ribiči lahko lovili vse do Vrsarja. Gre za kvote na podlagi zgodovinskih pravic slovenskih ribičev, ki jih je Sloveniji leta 2011 uspelo zaščititi v hrvaški pristopni pogodbi k EU (so zato tudi del evropskega pravnega reda), zato gre, s pravnega stališča, zlasti pa z vidika prihodnjega razvoja slovenskega ribištva, za nerazumljivo potezo.

Navsezadnje ob še nedoločeni zamejitvi pozabljamo tudi, da pravila ribolova ne določajo nujno le države članice, ampak predvsem pravila EU prek skupne ribiške politike. Zadeve bi bilo zato potrebno preveriti in urediti tudi z Evropsko komisijo v Bruslju.

Vezano na na novico Novo dogovarjanje o Piranskem zalivu: opeharjeni ribiči in ogrožen arbitražni sporazum?

Deli objavo na socialnih medijih