Sistematično vključevanje civilne družbe v procese odločanja je bila ena od osnovnih zavez Gibanja Svoboda, prav tako je to del koalicijskega dogovora.

Poslanka Svobode Tamara Vonta v oddaji Tarča o aktualnih političnih temah.  

»Jamranja imajo ljudje enostavno dovolj, prav tako pa imajo tudi dovolj podtikanja raznih reči, ko rešujemo skupni problem, ki obstaja že zadnjih 20 let. Vsakič znova se ga lotevamo in vsakič znova naletimo na drugi strani na cel kup ljudi, ki naša prizadevanja podirajo. Tega imajo ljudje dovolj,« je v oddaji Tarča glede reševanja problematike zdravstva povedala poslanka Tamara Vonta. Poudarila je, da kakovostno, učinkovito in pregledno zdravstvo ostaja prednostna naloga Gibanja Svoboda. 

»Let, ko se pogovarjamo kaj bi bilo treba narediti, je bilo zelo veliko, ministrov je bilo 18, torej mi imamo nekje en velik problem. Tudi sedaj je težko najti človeka, ki bo stopil v čevlje ministra. Še posebej zato, ker se dobro zaveda, da tudi če bo prišlo do kakšnih idej, ki so dobre, mi naletimo na takšne konglomerate interesne, ki so se tukaj oblikovali v zadnjih 30 letih. To je zelo težko prebiti in ljudem je treba enkrat povedati, kje je osnovni problem,« je opozorila poslanka. 

»Kolikor slišim smo si vsi edini, da smo zagovorniki javnega zdravstva. Tudi v Gibanju Svoboda smo zagovorniki javnega zdravstva,« je poudarila poslanka. Gibanje Svoboda je ureditev javnega zdravstva postavilo v samo osredje svojih prizadevanj. Javno zdravstvo je pravica ljudi, pacientov do zdravljenja, ko ga potrebujejo, to pa mora biti pravočasno, strokovno, ustrezno in varno

Nevladne organizacije so del družbe in konstruktiven partner

»Kar se tiče predlogov civilne družbe, tudi od Glasa ljudstva, jaz mislim, da v Gibanju Svoboda resnično nimamo nobenih težav poslušati civilno družbo in vsa gibanja, ki se pojavljajo in imajo predloge na določenih področjih ali pa na vseh,« je bila jasna poslanka. 

Sistematično vključevanje civilne družbe v procese odločanja je bila ena od osnovnih zavez Gibanja Svoboda, prav tako je to del koalicijskega dogovora. Vključevanje zainteresirane javnosti namreč spodbuja sodelovanje oblasti in javnosti oziroma civilne družbe, krepi strokovnost in legitimnost sprejetih odločitev in predstavlja dopolnitev predstavniške demokracije. 

»Ne bom zdaj govorila samo kot predstavnica Gibanja Svoboda, ampak na splošno kot državljanka. Zdi se mi zelo grdo in nevarno početje, da se konstantno prikazuje nevladne organizacije kot sovražnika številka 1, kot da oni odločajo o vsem. Glejte, oni so sestavni del naše družbe. Seveda bodo dajali predloge in seveda bomo to preučevali,« pojasnjuje poslanka Vonta. 

Odstranjevanje ograje ni težava, je naša obljuba

»Ograjo odstranjujemo tako, kot je bilo načrtovano. Če govorimo o brežiški občini, Rigoncah, Mihalovcu ali Dobovi, torej o tistih koncih, od kjer sem tudi sama skoraj doma, pa vam lahko povem naslednje. Migranti tam ne prehajajo čez ograjo, ampak se sprehodijo po cesti, torej po ulici. Ograja ne vpliva na prihod teh migrantov. V Mihalovec, v Rigonce ali kam drugam pridejo preprosto kot sprehajalci po cesti. Mi imamo torej problem nekje drugje,« je pojasnila poslanka.

Nezakonito prehajanje meje, ki se je v zadnjem času še povečalo, je problem, ki se ga v Gibanju Svoboda zavedamo, prav tako je že začela ukrepati vlada. Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je pretekli teden tudi sam obiskal obmejno območje ter napovedal povečan nadzor policije. Varnost bo ljudem na tem območju torej zagovotljena

»Razumem ljudi, ki živijo v tem delu Slovenije, kjer je število prehodov meje povečalo. Ampak tukaj bi rada vsem ljudem pojasnila, da ni to stvar ograje, pač pa nečesa drugega in tam se je treba te težave lotiti,« je pojasnila Vonta.  

Zadnji mejnik

Klemen Boštjančič postal podpredsednik Gibanja Svoboda

Svet stranke Gibanje Svoboda je 27. marca 2024 mag. Klemna Boštjančiča imenoval za novega podpredsednika Gibanja Svoboda. Mag. Boštjančič se je tako pridružil dvema dosedanjima podpredsednikoma, poslanki Sari Žibrat in ministru Mateju Arčonu.