Za mano so parlamentarne počitnice, ki pa, žal, niso zabrisale vseh norosti, ki se odvijajo na političnem parketu. Vse pogosteje se sprašujem, ali je nekatere kolege iz opozicije zapustila zdrava pamet. Ali pa je to, kar počnejo, res njihov modus operandi? Zastraševanje ljudi, širjenje negativne energije, laži ... Zame in za kolege je postalo že rutinsko vprašanje: “Kaj bodo pa danes na plano privlekli iz svojega priročnika sovražnosti in nespoštovanja?”

In tako bomo očitno v času globalne draginje dodatno izčrpavati državni proračun za referendume. Štiri milijone približno stane eden, zahtevajo tri. Zaenkrat. Zagotovo se bodo spomnili še kakšnega. Medtem pa, recimo, Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni čaka na novo telovadnico. To in še kaj bi lahko uredili s tem denarjem. Ampak ne, raje zbiramo podpise za nesmiselne referendume. Toliko razuma premorem, da lahko suvereno zatrdim, da so nesmiselni in da je opozicija referendum, to pomembno orodje državljanov, zlorabila v škodo vseh nas.

Ko so vodili (prejšnjo) vlado, so sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga ni bilo mogoče izvajati. Mi smo ga zgolj popravili, ob tem pa še preprečili nekatere podražitve oskrbe. Zdaj pa v SDS preprečujejo, da zakon začnemo izvajati. Norost!

Opozicija se v bistvu strinja s popravljenim zakonom, ni pa jim všeč datum izvedbe. Kako pa bo našim najstarejšim všeč, da bodo zaradi njihovega referendumskega zavlačevanja plačevali višje domske oskrbnine?

Še ena norost je zakon o RTV Slovenija. Z njim smo, na zahtevo civilne družbe, stroke in zaposlenih, iz tega pomembnega javnega servisa brezkompromisno umaknili politiko. Ker mora biti neodvisen in v službi vseh nas. SDS, ki si ga je ob asistenci ostalih strank nekdanje koalicije prisvojila in tega niti me skriva, pa ga očitno želi potopiti. Njihovi politični nastavljenci ukinjajo gledane oddaje, prikrivajo slabe rezultate gledanosti svojih projektov, izvajajo mobing in šikaniranje zaposlenih. Toliko zlobe na enem mestu še nisem videl! Celo Evropska komisija je zaznala problem in bo na podlagi slovenskega primera gazenja svobode medijev pripravila zakonodajne rešitve.

Smo dobesedno evropski testni poligon, kaj se zgodi, ko politična stranka ugrabi javni servis. Poslanci smo z zakonom iz RTV politiko (prvič v zgodovini!) umaknili, SDS želi referendum. Ker na njem seveda ne morejo pozivati k temu, naj RTV ostane političen, lažejo, da bomo odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za ukinitev RTV prispevka?« A tudi, če jim bo večina pritrdila, bo prispevek ostal. Lažejo, da še sebi počasi verjamejo.

In potem je tu še zakon o vladi. V zgodovini se še ni zgodilo, da bi na referendumu odločali o organizaciji dela v vladi. Volitve so odločile, predsednik vlade in koalicijske partnerice imajo jasno vizijo, kako bodo dosegli zastavljene cilje. Vsak odgovoren vodja postavi organizacijo v kolektivu, ki ga vodi, na način, kot bodo ekipe najbolj učinkovito delovali.

Reševanje stanovanjskih vprašanj mladih, zelena preobrazba, energetska samozadostnost, varovanje narave. To so teme 21. stoletja, ki jih želi ta vlada z drugačno organizacijo rešiti. Po domače: dodali bi tri prazne škatlice vžigalic in vžigalice iz drugih škatel samo premestili vanje. Brez dodatnega bohotenja javne uprave. Ampak očitno je naslavljanje izzivov prihodnosti problem in je treba ostati v prejšnjem stoletju in zastarelih okvirih.

Upam, da boste, spoštovane volivke in volivci, prepoznali, zakaj je zbiranje referendumskih podpisov nesmiselno. Mi seveda referendum spoštujemo. Ker je to demokratično orodje. Institut. In če bo treba, bomo še enkrat argumentirano, kulturno in strokovno ponovili vse argumente. In dokazali, da nekatera stališča sodijo samo še na smetišče zgodovine.

Zaslužimo si konstruktivno opozicijo, ne norosti, laži, podtikanj in zapravljanja denarja za politične igrice.

Deli objavo:

Osebni zapisi