4 ključni zakoni, ki vračajo Slovenijo na pot sodobne demokracije

Poslanci Gibanja Svoboda med izredno sejo - Foto: Matija Sušnik, DZ
Foto: Poslanci Gibanja Svoboda med izredno sejo - Foto: Matija Sušnik, DZ

Dva meseca in en dan po ustanovni seji aktualnega sklica državnega zbora smo v hramu demokracije potrdili vse tiste ključne zakone, ki Slovenijo vračajo na pravo pot.

  1. Zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države

Že v predvolilni kampanji smo obljubili, da bo civilna družba naš partner. Obljubili smo, da bomo podprli zakon za odpravo škodljivih posledic prejšnje oblasti, ki ga je pripravil in s podpisi državljank in državljanov vložil Inštitut 8. marec. Z njim v ureditev vračamo spoštovanje človekovih pravic in posameznikovega dostojanstva ter zagotavljanje učinkovitega in neodvisnega delovanja državnih organov.

Odgovorna in demokratična politika, ki razume načela pravne države, je ta zakon dolžna sprejeti. In to pomeni tudi začetek uresničevanja naših zavez o sodelovanju. Zapisati, da bo civilna družba v procesih odločanja prepoznavana kot stroka in bo hkrati naš partner, ni dovolj – naša dolžnost je, da to tudi udejanjamo. In to smo tudi storili.

  1. Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema

Zavedamo se, da potrebujemo učinkovit in pravičen zdravstveni sistem, ki bo dostopen vsem. To bomo dosegli s sprejetim zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra Danijela Bešiča Loredana.

Namen zakona je skrajšanje čakalnih dob in izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Pacient bo spet v središču pozornosti, hkrati pa gre tudi za prvi korak na poti k celoviti zdravstveni reformi.

  1. Novela zakona o RTV Slovenija

Naš namen je jasen – tudi to smo poudarjali v kampanji – smo za depolitizacijo javne RTV, zato smo tudi pripravili spremembe zakona, ki predvideva, da v novem programskem svetu RTV ne bo nikogar, ki bi ga imenovala kakršnakoli politična stranka. Zgolj s tako samoomejitvijo lahko politika zares prispeva, da se osrednja javna medijska institucija države vzpostavi kot neodvisni in nujni podporni steber demokracije. V nasprotnem primeru hiša krhke demokracije pade.

Zakon onemogoča, da bi si vsakokratna vlada podrejala neodvisno novinarstvo, vodenje zavoda pa z zdajšnjega generalnega direktorja prenaša na štiričlansko upravo, torej še ena varovalka, da javni servis ne bo več odvisen od volje ali celo nesposobnosti enega človeka.

  1. Novela zakona o nalezljivih boleznih

Tudi k spoštovanju in uresničevanju odločb ustavnega sodišča – če so nam všeč ali ne – smo se zavezali. In zato vložili in sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih.

Dejstvo je, da posledice načina upravljanja epidemije s strani prejšnje vlade čutimo še danes. Ljudje so prestrašeni, razdeljeni in skeptični glede vsega, kar je povezano z besedo epidemija. Zato je treba resnico o tem zakonu vedno znova ponavljati – ta zakon ne govori o obveznem cepljenju. Tega ne bo. Ta zakon uveljavlja strog parlamentarni nadzor, da si nobena prihodnja vlada ne bo mogla privoščiti protiustavnih ukrepov, kot si jih je prejšnja. Ta zakon daje pri morebitnem ukrepanju bistveno večjo odgovornost stroki.

Zavedamo se, da je referendum orodje volivcev, s katerim izvajajo nadzor nad državnim zborom, njegovim delom in da lahko z njim na nek način posežejo v zakonodajni postopek. A Ustava Republike Slovenije je v 90. členu popolnoma jasna – referendumi na zakone, ki odpravljajo neustavnost, niso dopustni. Državni zbor manevrskega prostora za drugačno odločitev nima. Poslanska skupina Svoboda je zato sklep o nedopustnosti razpisa referenduma podprla. Verjamemo, da je takšna odločitev v korist vseh državljank in državljanov.

Deli objavo na socialnih medijih